Milan Strigl je eden izmed redkih sodnikov, ki se je moral upokojiti zaradi starosti. Njegova strokovnost pri opravljanju sodniškega posla torej nikoli ni bila sporna. Še danes kdaj pa kdaj obleče sodniški dres in z vso avtoriteto in zagnanostjo odsodi kakšno prijateljsko tekmo v domačem kraju. Poprosili smo ga za kratek intervju na katerega se je z veseljem odzval…
S sojenjem si končal v letu 2002 kot eden izmed redkih sodnikov zaradi starosti. Potem takem tvoje sojenje nikoli ni bilo sporno. Katero tekmo bi omenil kot tvoj vrhunec?
Tako je. Leta 2002 sem končal z aktivnim sojenjem velikega in malega nogometa, zaradi starostne omejitve petinštiridesetih let, ki veljajo v skoraj vsem nogometnem svetu, razen Brazilije in Anglije, ki je nekaj let višja. Dejansko moram reči, da nisem nikoli imel večjih problemov v celotni desetletni karieri na listi sodnikov A1 in zadnjih nekaj let bil vselej precej visoko rangiran. Bilo je tudi kar nekaj tekem, ki mi bodo ostale v spominu, vrhunec pa je verjetno tekma med Olimpijo in Mariborom v Ljubljani pred polnim stadionom in peklenskim vzdušjem, ki je neposredno odločala o državnem prvaku in tudi na tej tekmi sem dobil zelo pohvalne ocene stroke.
Danes si kontrolor sodnikov. Kako gledaš na sojenje in sodnike danes, ko si nogometni kontrolor? Je možno da si kdaj pogledaš nogometno tekmo pa da sodnika sploh ne opaziš?
Ja, seveda, najlepše je, če je sodnik na tekmi popolnoma neopazen, vendar se to meni skoraj nikoli ne zgodi, da ne bi opazil dela sodnikov na terenu in to ocenjujem zgolj profesionalno, tudi kritično, če je potrebno, vendar je treba vedeti, da kontrolor ni zato, da bo sodnika »kaznoval« za njegove morebitne napake ampak za odpravo le teh , oziroma, da je teh čimmanj. Danes so sodniki, glede na njihovo pripravo za njihovo delo na terenu, že skoraj profesionalci, vsekakor ne po plačilu, ampak odnosu pri pripravah. Treningi, teoretične priprave na seminarjih. Veliko časa pa porabijo tudi za sam fizično pripravljenost , ki je pomemben element za dobro sojenje.
Katere parametre kontrolor sojenja ocenjuje pri sodnikih?
Parametrov je zelo veliko in bi jih težko tukaj vse naštel. Omeniti pa velja zelo pomemben elemet pri sodniku in to je osebnost. Se pravi, koliko »močan« je sodnik v svojih odločitvah, da bodo igralci sprejemali njegove presoje in jih upoštevali brez pripomb, se pravi, da mu bodo zaupali pri njegovih odločitvah. To si mora sodnik pridobiti z pravim pristopom, najti pravi prag dosojanja prekrškov, ki se ponavadi razlikuje od tekme do tekme, pri tem pa ne sme zanemariti osnovnih pravil nogometne igre….lahko bi še našteval, ampakbi bilo preveč obširno.
Kakšna je razlika med delegatom tekme in kontrolorjem sojenja? Tukaj so ljudje vedno zbegani in za njih ni razlike.
Za razliko od košarke in rokometa, je vloga delegata v nogometu malce drugačna. Delegat tukaj je bolj za tehnične zadeve in administrativne, (pri tem ima veliko vlogo tudi zdajšnji četrti sodnik na 1. ligi, na drugih ligi in nižje jih še zaenkrat ni), ki skrbi da je organizacija tekme pravilna in v bistvu skrbi da se ob igrišču vse odvija po pravilih, seveda pa po koncu tekme spet za administrativni del. Poda pa tudi poročilo o odigrani tekmi na vodstvo tekmovanja. Kontrolor pa je na tekmi izključno za spremljanje sodnikov in njihovega dela in nima nobenih pristojnosti in vpliva glede na vse ostalo kar je potrebno da se tekma odigra.
Danes deluješ v MDNS Celje kot strokovni sodelavec. V preteklih letih je to društvo imelo kar nekaj sodnikov v najvišjem rangu tekmovanja velikega nogometa, danes z izjemo Huselje in Goričana neke konkurence ni. Veliko perspektivnih sodnikov je odnehalo še preden so dobili pravo priložnost. Zakaj?
Vedeti je treba, da se je v zadnjem času veliko spremenilo v delu stroke in tudi v opravljanju dela sodnika. Na strokovnem izobraževanju sodnikov je bilo storjeno veliko dolgih korakov v pozitivno smer. Veliko pozornosti je usmerjeno v dobro pripravo sodnika, tako teoretično, kot v praksi in ta proces , da lahko nekdo napreduje se je precej podaljšal in kandidata ki se predvideva , da bi lahko napredovali na višji rang se spremlja dalj časa in ta mora pokazati in dokazati , da lahko napreduje. In tu je kar precej odrekanja, porabljenega časa in ne nazadnje tudi ogromno vlaganja v fizično pripravo, da teoretične niti ne omenjam. Ker pa se je starostna meja , do katere starosti lahko nekdo napreduje na najvišjo ligo , zelo znižala, tega , da tako rečem, tempa, mnogi mladi sodniki ne zdržijo, (ali pa preprosto niso »pravi material«), ker tu je potrebna tudi dobra psihična stabilnost kandidata. Moram pa podati tudi pripombo, da je včasih tudi stroka »zmotljiva« in ne prepozna dobrega »materiala«. No, pri nas v MDNS Celje, nista samo omenjena sodnika, saj imamo še nekaj mladih sodnikov, ki imajo predpisane mentorje, ki spremljajo njihov razvoj in mislim , da bo kmalu še kakšen od teh napredoval.
Kako je s sojenjem malega nogometa?
Mali nogomet se je v zadnjih letih pri nas začel postavljati na lastne noge in vse gre v pravo smer. Tu pa smo v MDNS Celje zelo močni , ker imamo na najvišji ligi mislim da kar sedem sodnikov od dvaintrideset in smo v tem pogledu najmočnejši med društvi , pri tem pa poudarjam , da imamo zelo kvalitetne sodnike . Tu se dela precej dobro pri nas v društvu in upam si trditi, da imamo najbolj organizirano delo z mladimi sodniki, ki imajo priložnost za sojenje ogromno tekem, ker pokrivamo skoraj trideset malonogometnih lig v Celjski regiji. Zato na najvišjo ligo pridejo že kar izkušeni sodniki in z veliko odsojenih tekem, kar je v drugih društvih problem.
Je v vašem društvu kaj mladih perspektivnih sodnikov ki bi jih posebej izpostavil?
Je. V našem društvu imamo, če tu mislimo na Mali nogomet, kar nekaj perspektivnih sodnikov, vendar jih ta trenutek ne bi poimensko, da ne bi koga pozabil in mu naredil krivico. Tu je treba še dodati, da mora vsak sodnik pač tudi veliko sam narediti za svoj razvoj in ne da čaka samo na vodilna, da mu zagotovijo mesto na listah.
Da postaneš nogometni sodnik moraš najprej opraviti izobraževanje in preverjanje znanja. Opravil naj bi tudi fizične norme. Kako to poteka v vašem društvu?
Pri nas, kakor tudi v ostalih društvih je obvezno dvakratno vsakoletno teoretično preverjanje, ki ga mora sodnik opraviti pozitivno, kakor tudi večkratno fizično preverjanje, ki pa je tudi do štirikrat na leto. Tu je kar se tega tiče dobro organizirano, vendar je včasih udeležba sodnikov malo problematična, ker se mladi sodniki, dokler ne dojamejo, da je to potrebno za razvoj, ne udeležujejo zadostno.
So slovenski nogometni sodniki primerljivi z evropskimi?
No, tu lahko povem le svoje osebno mnenje in trdim da so naši sodniki povsem primerljivi z evropskimi in tudi širše, že zaradi tega, ker morajo za svojo uveljavitev pokazati veliko in , bi si upal trditi, nekaj več, kot sodniki iz že tradicionalno uveljavljenih nogometnih držav. Ker se hočejo in morajo dokazati, če bi radi sodili na primer v Ligi prvakov, kar jim že uspeva.
Kako gledaš na uvajanje novosti in mikročipov v nogomet?
Novosti so vsepovsod in v saki stvari potrebne in če so dobre jih je treba pač uvesti. To pa lahko ugotovimo le, če se to poskusi v praksi. Za mikročipe v žogi, da bi se vedelo , kdaj je žoga prešla linijo gola, mislim , da ni slaba ideja, vendar je treba tudi vedeti, da je za to potrebna tudi spremljajoča tehnologija, ter verjetno tudi še eden sodnik več, ki bi spremljal samo ta del, zato verjetno še ne bo v bližnji prihodnosti to uvedeno. Bo pa vsekakor nekoč to postalo realnost in prav je, da stvari izboljšamo v pozitivno smer.
Za tiste ki imajo željo postati nogometni sodniki, kam naj se obrnejo?
Tisti ki bi želeli postati nogometni sodniki, če seveda govorimo samo o celjski regiji, se naj obrnejo na MDNS Celje. Bodisi pokličejo ali pa se kar osebno zglasijo na sedež društva v Celju. Naslov in telefonske številke pa so vsem dostopne na internetni strani MNZ Celje, ali pa na MDNS Celje. Upam da bomo kmalu uredili objavo za vašo spletno stran.
Za konec pa prošnja če lahko… Vas lahko poprosimo za kakšno konkretno dilemo glede sojenja na kakšni tekmi?
Vsekakor. Z veseljem se bom odzval izzivu.
