Verjetno se vsi strinjamo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v naših življenjih. Pa vendar se moramo zavedati, da vsakič, ko stopimo na igrišče, tvegamo, da se bomo poškodovali… Večina raziskav v športni medicini zajema problematiko poškodb pri moškem nogometu. Nas pa zanima, kako je to pri dekletih.
Zavedamo se, da nogomet doživlja velik vzpon, saj ga vedno več deklet po celem svetu igra. Po podatkih FIFE se je v zadnjih desetih letih število deklet v nogometu povečalo; v ZDA za 210 %, za 250 % v Švici in v Nemčiji za 160 %. Številne druge države tudi prikazujejo podobno »eksplozivno« rast v ženskem nogometu.
FIFA ne ignorira tega nogometnega »buma«. Poleg tekmovanj v članski kategoriji (olimpijske igre, svetovno, evropsko prvenstvo…) skrbi tudi za mlajše selekcije. Torej, nenehna skrb za razvoj ženskega nogometa je prioriteta FIFE, hkrati pa omogoča dekletom biti del te čudovite igre. Vendar, kljub naraščajočemu številu aktivnih igralk, raziskave o različnih segmentih igre temeljijo na moški populaciji, zelo malo vemo o dekletih. Kar pomeni, da je domala ves razvoj osnovan na raziskavah, narejenih pri moških.
Poškodbe pri dekletih na FIFA turnirjih
FIFA ima podatke o poškodbah, ki so se zgodile na 7 mednarodnih turnirjih (174 tekem): na svetovnih prvenstvih (1999, 2003), olimpijskih igrah (2000, 2004) in mladinskih prvenstvih (U-19 2002, 2004; U-20 2006). Zabeleženo je bilo 387 poškodb, kar pomeni povprečno 2,2 poškodbi na tekmo (pri moških je povprečje 2,7). Znano je tudi, da je število poškodb pri mlajših selekcijah večje, tako pri moških kot pri ženskah. Tu pa se pojavlja vprašanje, zakaj. Mogoče zaradi manjše izkušenosti ali večje želje po dokazovanju in napredovanju v člansko selekcijo?
Približno 2/3 poškodb se zgodi, po pričakovanju, na spodnjih ekstremitetah. Naslednja najpogostejša lokacija je glava (okoli 20 % vseh poškodb), sledita trup (9 %) in roke (8 %). Ta podatek velja za oba spola, najpogostejše poškodbe nog pa so poškodbe gležnja (24 %), kolena (11 %) in stegna (12 %).
Skoraj vse študije o poškodbah pri ženskem nogometu temeljijo na poškodbah kolen, posebno sprednjih križnih vezi.
Rizične aktivnosti med igro
Če bi vas vprašali, kateri je najnevarnejši element nogometne igre, kaj bi odgovorili? Verjetno bi se vsi strinjali, da je to t. i. drseči start. Največ poškodb se zgodi pri njem, le 16 % vseh poškodb nastane med akcijami brez kontakta. Skoraj 30 % poškodb deklet pri drsečem startu se zgodi brez prekrška, medtem ko se vsaj polovica vseh poškodb pri moških zgodi ob prekršku. Zdi se torej, da obstaja razlika pri poškodbah med spoloma.
Za večino igralcev je zanimivo dejstvo, da se poškodbe dogajajo tako tistemu, ki drseči start izvaja (45 %), kot igralcu z žogo (55 %).
Tekma, trening, trava ali umetna trava – je pomembno?
Iz izkušenj vemo, da se večina poškodb zgodi na tekmi, ko sta intenzivnost in angažiranost za igro na najvišjem nivoju. Primerjava med številom poškodb na tekmi in treningu kaže, da so poškodbe na tekmah 6- do 8-krat pogostejše. Na splošno so poškodbe spodnjih ekstremitet najpogostejše, ne glede na to, ali gre za trening ali tekmo. Vendar pa se število poškodb glave in vratu bistveno poveča na tekmah.
Zelo veliko je polemik glede igranja na umetni ali naravni travi. Ali obstaja razlika v številu poškodb glede na podlago igrišča? Odgovor na to vprašanje lahko da samo obširna raziskava. Zaenkrat pa lahko trdimo, da je število poškodb glede na podlago podobno tako na tekmah kot na treningih.
Zaključki glede značilnosti poškodb pri dekletih
Število poškodb pri dekletih je manjše kot pri moških.
Splošni vzorec poškodb, ki so bile predmet raziskave, je pri dekletih nižji kot pri fantih.
Pri dekletih je več poškodb glave in kolenskih vezi.
Število poškodb je večje na tekmah kot na treningih.
Do sedaj ni nobena raziskava pokazala razlike v številu poškodb na umetni in na naravni travi.
Povzetek
Iz zgoraj navedenega lahko povzamemo, da dekleta ne »zaostajajo« za moškimi glede poškodb. Podatki so zbrani na podlagi raziskav, narejenih pri profesionalnih igralcih in igralkah. Ker pa vemo, da v Sloveniji trenutno ni profesionalnih igralk, to pomeni, da so naši podatki neprimerljivi z raziskavo FIFE. Vsekakor imamo na tem področju zelo malo podatkov. Zanimivo bi bilo primerjati te rezultate z našo populacijo.
Vsekakor pa lahko brez kakršnekolik raziskave trdimo, da je najboljša rešitev za zmanjševanje poškodb v preventivi, torej v maksimalni telesni pripravljenosti deklet.
Tanja Lekić, prof. športne vzgoje, selektorka Slovenske ženske nogometne reprezentance
