Vsaka tekma se mora nekako začeti. Prav tako je po vsaki prekinitvi igre potrebno igro nekako nadaljevati. Podrobneje začetek oziroma nadaljevanje igre po prekinitvi ureja pravilo 8.
Število začetnih udarcev
Začetni udarec se izvaja na začetku posameznega polčasa, morebitnega podaljška in po vsakem doseženem zadetku (razen če je pred izvedbo začetnega udarca po zadetku potekel igralni čas).
Pred pričetkom tekme se izvrši žreb. Moštvo, ki dobi žreb, izbira stran igrišča, nasprotno moštvo pa ima začetni udarec. Pri izvedbi začetnih udarcev mora izvajalec po žvižgu sodnika udariti žogo na nasprotnikovo polovico igrišča, žoga pa je v igri, ko se premakne. Do izvedbe se morajo vsi nasprotni igralci zadrževati na svoji polovici igrišča in izven središčnega kroga.
Nepravilnosti pri izvedbi začetnega udarca in kdaj ga je oz. ni potrebno ponoviti
Če bi bil začetni udarec izveden preden je sodnik dal znak s piščalko ali žoga ni udarjena na nasprotnikovo polovico igrišča (naprej), mora udarec ponoviti. V kolikor bi nasprotni igralci stopili v nasprotnikovo polovico igrišča ali v središčni krog bo sodnik zahteval ponovitev udarca, če ni upoštevana prednost (ni vpliva na nadaljnji potek igre). Kršitelje bo sodnik prvič opozoril, ob ponovljeni napaki pa jih bo opomnil.
Dvojni dotik pri začetnem udarcu
Če po izvedbi začetnega udarca izvajalec ponovno igra z žogo, preden (dokler) se je ne dotakne katerikoli drug igralec in bi to storil potem, ko je žoga že bila v igri, bo sodnik igro prekinil in dosodil indirektni prosti udarec za nasprotno moštvo z mesta ponovnega dotika žoge oz. direktni prosti udarec, če se je žoge dotaknil z roko.
Ukrepanje, kadar igralec ne želi izvesti začetnega udarca
Če moštvo ne želi izvesti začetnega udarca iz kakršnegakoli razloga, bo sodnik opozoril kapetana moštva, da bo tekmo prekinil, če njegovo moštvo začetnega udarca v določenem roku (2 do 3 min) ne bo izvedlo, nakar da s piščalko ponovno znak za začetni udarec. Če ponovno ni izvedbe, ne bo tekme.
Zadetek, dosežen iz začetnega udarca
Zadetek, ki je dosežen neposredno iz začetnega udarca, je veljaven.
Častni začetni udarec
Častni začetni udarec izvede oseba, ki ni igralec. Sodnik po izvedbi z žvižgom igro prekine, počaka, da oseba, ki je izvajala častni začetni udarec, zapusti igrišče, in odredi izvajanje ‘pravega’ začetnega udarca.
Sodniški met – kdaj – primeri, izvedba, mesto, žoga v igri, prisotnost in oddaljenost igralcev
Če sodnik prekine igro, ne da bi prišlo do kršitve pravil s strani igralcev, ampak zaradi nekega izrednega dogodka, bo sodnik igro nadaljeval s sodniškim metom z mesta žoge ob prekinitvi igre. Izjema je, le če pride do sodniškega meta v vratarjevem prostoru, saj se potem sodniški met izvaja na daljši črti vratarjevega prostora, pravokotno na mesto, kjer je bila žoga ob prekinitvi igre. Takšni primeri za prekinitev so na primer: žoga poči, nepravilnost žoge, zaradi vpliva rezervnega igralca, uradne osebe, tretje osebe, živali, napaka sodnika, poškodbe igralca, vremenske razmere… Sodniški met bo sodnik izvedel vedno z mesta žoge ob prekinitvi igre (izjema je le vratarjev prostor), ob prisotnosti po enega igralca vsakega moštva, ki morata stati toliko vsak sebi, da lahko žoga prosto pade na tla, ko jo sodnik spusti z dlani z višine bokov. Žoga je v igri, ko se dotakne tal. Če se nihče od igralcev enega moštva ne odzove, bo sodnik izvedel sodniški met tudi brez prisotnosti igralcev tega moštva.
Kršitve ob izvedbi sodniškega meta
Sodniški met bo ponovljen, če bi prišlo do kršitve pravil, preden bi bila žoga v igri, ali če bi žoga po izvedbi sodniškega meta prešla meje igrišča, preden bi se je kdo dotaknil…
Poškodbe, vpliv tretje osebe in kdaj prekiniti igro
Sodnik bo zaradi poškodbe igralca prekinil igro le v primeru, če meni, da je igralec resno oz. huje poškodovan, v drugih primerih ukrepa šele ob prekinitvi. Do neke mere je izjema vratar, saj ima v igri specifično vlogo.
O vplivu tretje osebe (tudi rezervni igralci in uradne osebe) govorimo v vseh primerih, ko ta oseba vpliva na igro (se dotakne žoge) ali stvarno vpliva na igralce (s prisotnostjo ali dejanji). Glas ali zvok – žvižg iz publike se ne šteje za vpliv tretje osebe.
