foto: Jure Tovrljan
Pogovarjali smo se s trenerjem trenutno drugouvrščene ekipe državnega prvenstva v nogometu Marijanom Pušnikom. Med drugim nam je zaupal zakaj je zagovornik ženskega nogometa, na katerih področjih lahko igralci v slovenskih klubih še napredujejo, razkril podrobnosti vaje uigravanja štirih igralcev v zadnji vrsti, pojasnil svoje mnenje o zamenjavah trenerjev v klubih oz. tako imenovanih šok terapijah… Z njim pa smo se tudi dogovorili, da nam bo v bližnji prihodnosti opisal eno izmed svojih vaj oziroma trening za bralce naše spletne strani.
49 letni strateg se je s treniranje srečal že v letu 1979, v letu 2002 pa opravil UEFA PRO Lincenco. Ima tudi bogate izkušnje iz tujine, kjer je deloval v Iranu in Avstriji. Dovolj razlogov torej da smo ga povabili na pogovor.
Pred leti ste delali v Publikumu. Tam ste imeli možnost dela na dolgi rok, klub je imel za takratno slovensko ligo urejene razmere, dosegali ste tudi izvrstne rezultate. Kaj pa vam je na koncu vendarle zmanjkalo, da niste osvojili celo naslova državnih prvakov?
Predvsem izkušnje nas vseh: tako upravnega odbora, igralcev in mene kot trenerja. navedel bom nekaj glavnih stvari, ki bi jih danes verjetno vsi naredili drugače:
1. Odločilno je bilo vsekakor to, da so v klubu ( upravni odbor ) po jesenskem delu prvenstva, ko smo imeli 13 zaporednih zmag odločili, da prodamo Sulejmanoviča in Beršnjaka v tujino, prav tako pa je klub zapustil tudi samo Vidovič. Ob tem nismo dobili novih okrepitev.
2. Poleg tega, smo administrativno izgubili 3 točke zaradi izstopa NK Korotana iz lige, Maribor in Olimpija pa sta s tem pridobila;
3. Pomanjkanje športne sreče na tekmi z Mariborom – saj smo vodili z 0 : 1 in imeli 3 izredne priložnosti, da tekmo odločimo – potem pa prejeli zadetek 3 minute pred koncem tako, da se je žoga odbila od zadnje plati našega igralca v nasprotno smer od parade našega vratarja.
foto: Jure Tovrljan
Danes greste po podobni poti v Velenju. Zdi se da uprava diha z vami in vas razume. Pomladanski del lanske in uvod v letošnjo sezono ste odigrali odlično. Kam ciljate – morda celo na naslov?
Res nam gre dobro, toda razmišljati o naslovu danes ne bi bilo realno in bi bilo res prehitro. Pred dvema letoma smo nastopali v drugi ligi, večina igralcev pa še danes zastopajo barve kluba. Za kontinuirano zmagovanje je potrebno še več izkušenj in izboljšave na vseh področjih. (logistika in organizacija v klubu, še kvalitetnejši igralski kader, ki bo imel še večjo mero odločnosti in profesionalizma itd.)
Menjave trenerjev med sezono imajo na igralce načeloma kratkotrajni vpliv. Tako imenovane šok terapije se ponavadi ne obnesejo najbolje. V kolikšni meri je uspeh kluba oziroma ekipe odvisen od možnosti delovanja na dolgi rok?
Zelo različno kako in kje. Primeri se razlikujejo od npr. Manchester Uniteda v Angliji, kjer je sir Alex Ferguson na krmilu že več od desetletja, do Bayern Munchena, kjer trenerje kar veliko menjavajo pa so vseeno uspešni. Veliko je dejavnikov, ki na to vplivajo – vsekakor pa ima trener možnost, da pokaže kaj zna le v daljšem časovnem obdobju, za kar pa na žalost danes uspe le redkim klubom (pritiski sponzorje , medijev in gledalcev so namreč preveliki)
Ali pri svojem delu prilagajate sistem igre igralcem ali prilagajate igralce vašemu sistemu igre?
Oboje je potrebno uskladiti! Potrebno je spoznati igralce, njihove sposobnosti in zmožnosti nato pa temu prilagoditi model in način igranja. Številke v »sistemu igranja« ne pomenijo veliko. Te namreč ne igrajo – igrajo igralci!
Koliko časa porabite za pripravo na treninge?
Odvisno od vrste treninga, obdobja v katerem smo (pripravljalno, tekmovalno itd.), tega kaj želim doseči… Glede kondicijske priprave imam že več let izdelan »železni repertoar« treningov, ki ga v večji lahko uporabim v vsaki ekipi s katero delam, ostalo pa prilagajam na trenutni igralski kader in njihove sposobnosti in zmožnosti. Časovno znaša to najmanj pol ure na trening da pripravo »spravim« na list. Seveda pa se stvari z leti in izkušnjami zelo spreminjajo zato lahko primerjavo povem, da od treningov, ki sem jih imel v Mariboru pred tremi leti in tistimi ki jih uporabljam danes, je mogoče le 30 % podobnih.
Kako pa se pripravljate na tekme? Ali nasprotnikom prilagajate svojo igro ali jim skušate vsiliti svoj način igre?
Tudi tukaj je vse odvisno od vrste tekme, nasprotnika in njegove moči… Idealno bi bilo seveda nasprotniku vsiliti svoj način igre, toda to ne gre zmeraj, zato se je potrebno včasih tudi podrediti oz. prilagoditi in iz tega skušati iztržiti največ.
Kateri sistem igre se vam zdi najboljši in kakšne so njegove prednosti?
Sistem igre (številčna razporeditev igralcev) ni tisto kar me najbolj zanima. Bolj važen je model igre, način igranja mojega moštva, karakter igralcev in njihova ambicija in sposobnost igre v obrambi in napadu. Temu potem tudi prilagajam » številčni« sistem.
S svojimi ekipami sem uspešno igral tako 3–5– 2 , kot karo 4–4–2 , 4–3–3 ali 3–4–3 odvisno pač od situacije in igralcev.
V nižjeligaških klubih se trenerji načeloma še vedno odločajo za sistem igre 3-5-2, čeprav je v razviti Evropi to že preživeto. Imate kakšen nasvet kako preiti v modernejše sisteme igranja?
Trener mora izgubiti strah pred neznanim (igri s štirimi igralci v vrsti) in se stalno izobraževati. Prav pa je, da mladi igralci v mlajših kategorijah tudi spoznajo igranje s tremi igralci v zadnji liniji, da se naučijo osebne odgovornosti, igre v duelu…
Kje imajo slovenska moštva še rezerve za napredek?
Povsod tako na tehničnem kot taktičnem področju, predvsem pa v pristopu vseh in večji profesionalnosti nasploh v življenju in na treningu.
Kje imajo slovenski igralci še rezerve za napredek?
Delo , delo in še enkrat delo.
Kako pomembni se vam zdijo na prvoligaški ravni igranja individualni treningi? Ali se jih vi poslužujete? Kako pogosto?
Izredno pomembni – žal pa jih pri nas preveč zanemarjajo v vseh kategorijah in ekipah. Fantje do mladincev šele osvojijo neka tehnična in taktična znanja potem pa je to potrebno piliti vsak dan. Pri nas je zmotno razmišljanje nogometne javnosti, da ko je igralec prišel do članskega moštva že vse zna. To res velika zmota! Ravno zaradi pomanjkanja takšnih treningov je prehod iz mladinskih v članske vrste težji. Pri meni fantje trenirajo individualno najmanj 1 x tedensko z žogo + 2 x fitnes, spet odvisno od obdobja treninga in tekmovanja. Poleg tega danes skoraj nič več ne uporabljajo odbojnega zidu, viseče žoge… Kar je velika škoda! Sta enostavna in poceni pripomočka (ki si jih lahko privoščijo tudi manjši klubi) za kvalitetne treninge vendar jih trenerji danes ne uporabljamo kot bi jih lahko.
Sami imate pomočnika trenerja in trenerja vratarjev. Koliko lahko dodatni ljudje pri treningih doprinesejo k boljši kvaliteti dela?
Zopet odvisno od stopnje tekmovanja, ekipe in zmožnosti kluba. Najbolje bi bilo imeti seveda kompleten strokovni štab, kje bi bil vsak zadolžen za svoje področje. Se pravi glavni trener, dva pomočnika, trener vratarjev, kondicijski trener, fizioterapevt, maser, zdravnik, trener analitik… Danes je treniranje nogometašev timsko delo in tega se je potrebno zavedati. Znanja so vse bolj specifična, specializirana in samo en trener temu ni več kos. Govorim seveda za profesionalne ekipe v prvih ligah. Seveda mora biti taka strokovna sestava tudi želja v manjših klubih če je le to možno.
Slišali smo, da ste na treningu tudi že povezali igralce z elastiko. Nam lahko pojasnite bistvo in potek te vaje?
Vajo sem povzel po italijanskih trenerjih za vadbo taktike v obrambi pri sistemu 4 igralcev v zadnji liniji. Ker so igralci navezani drug na drugega je gibanje seveda skupno, nenehno moraš o tem razmišljati, spremljati, teči… Samo uigravanje poteka na usklajenem gibanju igralcev. Bistvo vaje pa je, da je elastika vedno napeta ter da se ne odpne (elastika je speta skupaj z ježki). Če se elastika odpne potem je nekaj v ekipi šlo narobe in eden izmed igralcev nekomu zaradi nepravočasnega prilagajanja igri ni uspel pokriti hrbta. Je pa na začetku izvajanja te vaje prihajalo tudi do zelo komičnih situacij…
Ste zagovornik ženskega nogometa. Zakaj?
Ženske so zame enakovreden del družbe, ter si s tem zaslužijo priložnost, da tudi one enakovredno nastopajo in tekmujejo pod dobrimi pogoji in pod vodstvom dobrih trenerk ali trenerjev. Pozitivni vidiki pri tem so tako športni , socialni in ekonomski. Nenazadnje se bo zaradi tega še bolj populariziral nogomet, na stadion bodo prihajale tudi mame, sestre, dekleta in posledično s tem celotne družine, več pokroviteljev… Ljudje bodo spoznali da je to na svetu eden najmnožičnejših in najbolj popularnih ženskih športov s katerim se ukvarja veliko število deklic, deklet in žena.
Bi bili kdaj pripravljeni prevzeti vodenje slovenske reprezentance?
Na vsak način bi bila to zame velika čast, odgovornost in obveza, ki pa bi jo z velikim veseljem sprejel. Bil sem že dvakrat kandidat in v ožjem izboru in upam , da bom še imel kdaj priložnost.
