nogometni-trener.com

Ofsajd je nedovoljen položaj. Polemike ofsajda se pojavljajo zaradi »timiga« (časovne usklajenosti sodnikove reakcije), ki je osnovni problem in zaradi razlik v presoji aktivnosti igralca – cone aktivnosti. Ofsajd se presoja izključno v trenutku, ko je žoga udarjena naprej in ne kasneje ali šele takrat, ko igralec žogo prejme.

Igralec je v ofsajd položaju če se v trenutku, ko z žogo igra njegov soigralec, nahaja na nasprotnikovi polovici igrišča s celim telesom, je pred igrano žogo in je s celim telesom bližje prečni črti kot predzadnji obrambni igralec.

Igralec je v ofsajdu:

• če se nahaja v ofsajd položaju
• če vpliva na igro
• če vpliva na nasprotnika, in
• če je s svojim položajem dobil prednost

Osnovna elementa za presojo fsajda sta:

1. dejanski položaj igralca v trenutku, ko je z žogo igral (ali se dotaknil) njegov soigralec, in
2. presoja sodnika ali igralec vpliva na igro, nasprotnika ali pa si s svojim položajem pridobiva prednost.

Del igrišča kjer je igralec lahko v ofsajd položaju – ofsajdu
Če se igralec v trenutku, ko z žogo igra njegov soigralec, nahaja pred igrano žogo na nasprotnikovi polovici igrišča in je s celim telesom bližje prečni črti, kot predzadnji nasprotni obrambni igralec je v ofsajd položaju. Da bi igralec lahko bil v ofsajdu, mora biti igralec v tako imenovani coni aktivnosti, to je del igrišča, kjer bi se po sodnikovi presoji lahko vključil v aktivno igro (ko je kakorkoli vplival na igro, na nasprotnika, ali si je v tej fazi igre  pridobival in pridobil prednost). To je del igrišča na nasprotnikovi polovici, kamor je bila žoga udarjena ali se je odvijala akcija.

Dosojanje ofsajda
Sodnik bo dosodil ofsajd takrat, ko se bo ta igralec, ki je v ofsajd položaju, dejansko vključil v aktivno igro, se pravi da bo aktivno sodeloval v akciji. Vključi pa se lahko:

• če vpliva na igro oziroma sodeluje v akciji (se dotakne žoge, zastre pogled vratarja…)
• če vpliva na nasprotnika (raztresenost vratarja zaradi njegove prisotnosti, branilec je neodločen  in priteguje njegovo pozodnost s svojim gibanjem, s položajem, z glasom…)
• če si s svojim položajem pridobiva prednost (v fazi igre teče proti oziroma se približuje žogi, akciji, kliče soigralca… in se s tem aktivno vključuje v akcijo, torej si prednost tudi dejansko pridobi).

Prekinitev igre zaradi ofsajda
Da bo sodnik prekinil igro zaradi ofsajda morajo biti izpolnjeni vsi elementi nedovoljenega položaja, poleg tega pa se mora igralec nahajati v coni aktivne igre. Če je žoga podana po tleh, je cona aktivnosti manjša, pri visoko podani žogi pa je le ta večja oziroma širša.Prav tako je cona aktivnosti v kazenskem prostoru širša kot izven kazenskega prostora. Pri vseh teh primerih pa je pomembno, da mora biti igralce aktivni udeleženec igre – to je, da vpliva na igro, na nasprotnika, ali pa si s tem položajem pridobiva prednost oziroma si jo je tudi pridobil.

Upoštevanje prednosti pri ofsajda
Zaradi nedovoljenega položaja ni potrebno vedno prekiniti igro, saj lahko upoštevamo prednost. Prednost naj sodnik pusti v primeru ofsajda le v čistih situacijah – npr. ko neoviran vratar ali branilec prejme žogo. Glede na to, da je v vseh primerih prednost omogočena branečemu moštvu, mora biti sodnik zelo pazljiv in se zavedati, da lahko kaznuje prvotno kršitev (ofsajd) le še kratek čas po dovoljeni prednosti (2-3 sekunde) pozneje pa ne več, četudi bi igralec branečega moštva prišel v neugoden položaj (izguba žoge z nasprotnikom…)

Naloga pomočnika sodnika pri presoji ofsajda
Za presojo ofsajd položaja so pomembne tri linije:

• središčna črta
• linija žoge
• linija predzadnjega obrambnega igralca

Da bi bil igralec v ofsajdu, mora biti v trenutku oddaje žoge soigralca bližje prečni črti od vseh treh navedenih linij. Da pomočnik sodnika to točno ugotovi, se mora ves čad igre nahajati ob vzdolžni črti v višini tiste od treh linij, ki je v posamezni fazi igre najbližja prečni črti. Kljub odgovornosti pomočnika sodnika za presojo ofsajda, mora glavni sodnik stremeti za tem, da pride tudi sam v položaj iz katerega lahko tudi samostojno presoja igralčev položaj.

Signaliziranje pomočnika sodnika da je bil ofsajd
Pomočnik sodnika signalizira glavnemu sodniku z zastavico in to le v primeru:

• če je povsem prepričan da se igralec nahaja v ofsajd položaju, in
• da se po njegovem prepričanju ta igralec nahaja v coni aktivnosti in je vključen v aktivno igro.

So pa situacije, ko mora pomočnik sodnika signalizirati z zamikom (ne sme biti prehiter s signalizacijo), saj mora ugotoviti aktivno udeležbo v akciji in če je potreba šele nato signalizirati (ne sme pa biti signalizacija s prevelikim časovnim zamikom). Ko pomočnik sodnika z dvigom zastavice iznad glave opozori glavnega sodnika o nedovoljenem položaju in ko glavni sodnik prekine igro, mu pomočnik z zastavico nakaže kje je bil nedovoljeni položaj.

Izogib ofsajdu
Ofsajdu se lahko umakne le igralec napadalnega moštva in sicer tako, da mirno obstane, se obrne od akcije, ali pa tako da zapusti igrišče. V igrišče se lahko vrne takrat , ko s svojim vstopom ne bo neposredno vključil v igro. Če pa bi sodnik presodil, da ima taka njegova poteza le taktičen namen oziroma je poizkus prevare in se igralec takoj za tem ponovno vključi v igro (ali si s tem neupravičeno prednost – npr. odvzame žogo nanj nepozornemu vratarju), bo igro prekinil, opomnil igralca zaradi nešportnega obnašanja, in jo nadaljeval z indirektnim prostim udarcem z mesta ponovnega vstopa v igro.

Če igrišče zapusti igralec branečega se moštva, z namenom nastavljanja ofsajd položaja nasprotnemu igralcu, bo sodnik takšno potezo smatral za nešportno obnašanje in bo tega igralca opomnil, ni pa nujno da zaradi tega igro prekine (prednost nasprotne ekipe) in v tem primeru izreče obrambnemu igralcu opomin ob prvi prekinitvi igre. Če pa igro prekine takoj (ker so npr. dobili žogo igralci braneče se ekipe – soigralci kršitelja), bo igro, po izreku opomina, nadaljeval z indirektnim udarcem z mesta žoge ob prekinitvi igre (nedovoljen izstop iz igrišča).

Tehnična kazen in mesto prekrška pri ofsajdu
Kazen za ofsajd je indirektni prosti udarec za nasprotnikovo moštvo z mesta, kjer se je igralec – napadalec nahal v trenutku oddaje žoge soigralca (ne pa tam kjer je žogo prejel).

Prevzemanje odgovornosti glavnega sodnika za presojo ofsajda
Glavni sodnik prevzame odgovornost za dosojanje ofsajda takrat, ko ugotovi, da je pomočnik sodnika napačno signaliziral, saj očitne napake v zvezi z ofsajdi lahko pomenijo neposreden vpliv na nadaljnji potek tekme ali celo na rezultat. Zato mora vsekakor prevzeti del odgovornosti tudi glavni sodnik, saj je on tisti, ki mora kontrolirati pomočnikove signalizacije, ne pa jih brezpogojno sprejemati. Prav tako je neupravičeno prekinjanje situacije za doseganje zadetka, zaradi napačne signalizacije pomočnika sodnika, kar je vsekakor huda napaka, sploh če pomislimo, da se prekinitev akcije nasprotnika v čisti situaciji za doseganje zadetka s prekrškom, kaznuje z izključitvijo kršitelja. Takšno ukrepanje je v nasprotju z navodili, ki pravijo, da pomočnik signalizira, sodnika pa dosodi ofsajd le v primeru, ko je prepričan, da se igralce nahaja v ofsajdu. V primeru dvoma, pa pomočnik ne sme signalizirati, sodnika pa ne prekiniti igre zaradi ofsajda.

 

Objava prispevka: torek 23 november, 2010 ob 11:38. Kategorije: Aktualno, Sodniški kotiček.
Na ta prispevek lahko komentiraš ali narediš povezavo z lastne strani.