Državni zbor je dne 17. maja 2011 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (ZDru-1B), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 39/11, ter je pričel veljati dne 9. 6. 2011. V nadaljevanju vam podrobneje predstavljamo bistvene spremembe in dopolnitve zakona, ki se nanašajo na registracijo društva in ki so pomembna za delovanje posameznik društev in klubov.
Določitev pogojev za delovanje društva
Na podlagi spremembe drugega odstavka 2. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju: zakona) si lahko društvo, poleg pogojev za včlanjevanje, v temeljnem aktu določi tudi pogoje za delovanje društva, ki pa ne smejo biti diskriminatorni (3. člen zakona in določbe Ustave Republike Slovenije). Zakon je sicer že pred spremembo omogočal, da si je društvo v temeljnem aktu lahko določilo različne pogoje za sprejem članov (npr. pogoj za članstvo invalida, terapevta), izrecno pa ni določal, da bi si društvo v temeljnem aktu lahko določilo pogoje za delovanje v društvu, ki bi jih moral član društva izpolnjevati (npr. za imenovanje v organe društva). S spremembo zakona si lahko torej društvo v temeljnem aktu npr. opredeli tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati član, ki želi biti izvoljen za zastopnika društva. Pri določbah takšnega temeljnega akta z Zakonom o društvih in pravnim redom Republike Slovenije pa mora društvo paziti, da pogoji za delovanje v društvu v temeljnem aktu ne bodo opredeljeni diskriminatorno in da načelo enakopravnosti članstva ne bo kršeno. Društvo tako v temeljnem aktu kot pogoj za delovanje v društvu tudi v bodoče ne bo smelo npr. opredeliti, da je lahko zastopnik ali član organa društva le ustanovni član, saj ostali člani društva nikoli nebi izpolnili navedenega pogoja, s tem pa bi bilo kršeno načelo enakopravnosti članstva.
Določitev dveh zastopnikov društva
Z dopolnitvijo drugega odstavka 5. člena zakona je društvom dana možnost, da si lahko glede na potrebe delovanja, v temeljnem aktu določijo dva zastopnika za zastopanje društva (npr. predsednik društva in podpredsednik društva, ali predsednik in sekretar, …), pri čemer morajo določiti tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) ter meje pooblastil za zastopanje (neomejeno ali omejeno). Društvo je sicer že na podlagi sedaj veljavnega zakona lahko v temeljnem aktu določilo tudi osebo, ki je poleg zastopnika zastopala društvo v določenih primerih oziroma je zastopnik društva skladno s temeljnim aktom lahko pooblastil drugega člana društva, da v določenih primerih zastopa društvo in mu določil pooblastila za zastopanje, vendar pa le to iz uradne evidence (registra društev) ni bilo razvidno.
Na podlagi navedene določbe novele zakona, bo torej društvo v temeljnem lahko določilo, da društvo zastopata dva zastopnika, pri tem pa bo v temeljnem aktu moralo obvezno opredeliti ali društvo zastopata skupno, kar pomeni, da bo npr. pri podpisovanju dokumentov potreben podpis obeh zastopnikov ali posamično, kar pomeni, da bo npr. pri podpisovanju listin potreben podpis le enega zastopnika, oba zastopnika pa bosta društvo zastopala v okviru pooblastil, ki jima bodo dana s temeljnim aktom. Zato bo društvo moralo v temeljnem aktu opredeliti tudi meje pooblastil za zastopanje (omejeno ali neomejeno), kadar bo v temeljnem aktu določilo, da društvo zastopata dva zastopnika. Ker društvo kot pravna oseba skladno z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom, bo društvo v temeljnem aktu moralo opredeliti vsaj enega zastopnika, ki bo društvo zastopal neomejeno. Pri zastopniku, ki bo društvo zastopal omejeno, pa se bodo tako v obrazložitvi odločbe kot tudi v register društev vpisali podatki o mejah njegovega pooblastila za zastopanje.
Opredelitev dejavnosti društva
Z določbo novega drugega odstavka 9. člena zakona bo moralo društvo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu opredeliti v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Dosedanji zakon je društvom nalagal, da morajo imeti v temeljnem aktu vpisane naloge oziroma dejavnosti, ki jih opravljajo, pri čemer je moralo društvo pridobitne naloge v temeljnem aktu navesti ločeno od nepridobitnih. Le na ta način je upravni organ v postopku registracije tudi lahko presojal, ali so pridobitne naloge povezane z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami, inšpekcijski organi pa ugotovili, ali društvo lahko opravlja oziroma katere pridobitne naloge lahko društvo na podlagi veljavnega temeljnega akta opravlja. Društva so v temeljnem aktu opisno navedla naloge, ki jih opravljajo za dosego namena, pri opredelitvi pridobitnih dejavnosti pa društva niso bila vezana na standardno klasifikacijo dejavnosti. To je v praksi povzročalo težave, saj ni bilo jasno, katera pridobitna dejavnost je z določenim opisom mišljena. Težava je največkrat nastala pri inšpekcijskih pregledih, ko je bilo od tolmačenja določenega opisa dejavnosti odvisno, ali je društvo smelo opravljati neko dejavnost ali ne. Z določbo novega drugega odstavka 9. člena bodo društva pridobitno dejavnost v temeljnem aktu določila skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, kot to velja za zavode in gospodarske družbe, pri čemer bodo morale biti pridobitne dejavnosti še vedno povezane z osnovnim namenom društva in nepridobitnimi nalogami.
Pri presoji ustrezne opredelitve pridobitnih nalog poleg standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2008 in Pojasnil k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008, ki sta prilogi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07), lahko društva potrebne informacije in podatke o pridobitnih nalogah pridobijo tudi na spletnih straneh AJPES, kjer so objavljeni Pogoji za opravljanje dejavnosti (http://www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD).
Uporaba besede “družina” in določitev skrajšanega imena društva
Z dopolnitvijo drugega odstavka 10. člena zakona lahko društvo v delu imena, poleg besed “društvo, združenje ali klub” uporablja tudi besedo “družina”. S takšno dopolnitvijo se daje možnost predvsem čebelarskim društvom, da v imenu društva uporabljajo ime družina, ki v teh društvih velja za tradicionalno poimenovanje. Uporaba besede družina za poimenovanje pravno organizacijske oblike pravne osebe bo možna tudi za druga društva, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Tako npr. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je ribiška družina društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu. Zato lahko ribiško društvo v svojem imenu uporablja besedo »družina« le v primeru, ko ima na podlagi posebnega predpisa podeljeno ustrezno koncesijo.
Z novim osmim odstavkom 10. člena zakona je društvom dana zakonska podlaga, da v pravnem prometu uporabljajo tudi skrajšano ime, ki ga morajo, skladno z 9. členom zakona, opredeliti tudi v temeljnem aktu. Skrajšano ime se vpiše tudi v register društev. Za skrajšano ime veljajo vse določbe zakona, ki se nanašajo na ime društva, kar pomeni, da mora biti tudi skrajšano ime v slovenščini oziroma v jezikih narodnosti, razlikovati se mora od imen in skrajšanih imen drugih društev, ne sme biti zavajajoče in žaljivo ter mora vsebovati besedo: društvo, združenje, družina ali klub, saj se le tako omogoči razlikovanje med drugimi pravnimi subjekti. Za skrajšano ime vpisano v register društev veljajo tudi vse določbe, ki urejajo varstvo imena, ne velja pa določba zakona, na podlagi katere mora ime vsebovati označbo, ki nakazuje na dejavnost društva, kar izhaja iz novega devetega odstavka 10. člena zakona.
Podružnice društev
Na podlagi novega 15. a člena zakona lahko društvo v temeljnem aktu opredeli tudi podružnice društva. Društvo bo opredelilo podružnico v primerih, ko bo npr. članstvo društva teritorialno tako razdeljeno, da bi bilo zaradi lažjega delovanja samega društva in tudi članov društva smiselno teritorialno urediti notranjo organiziranost društva (in članstvo). Podružnica društva bo praviloma imela poslovni naslov na drugem naslovu kot društvo, čeprav bo delovala za ime in račun društva. V temeljnem aktu bo moralo društvo glede podružnic opredeliti vse potrebno, da bi delo društva preko podružnic potekalo v skladu s temeljnim aktom in da članom zaradi delovanja društva preko podružnic ne bi bilo kršeno načelo enakopravnosti. Tako bo društvo v temeljem aktu moralo opredeliti organ, ki odloči o ustanovitvi podružnice, naloge podružnice, njihovo pristojnost, odgovornost, obveščanje članstva, itd ter sodelovanje članov društva, ki delujejo v posamezni podružnici, na najvišjem organu društva.
Po določbi drugega odstavka novega 15. a člena podružnice društva niso samostojne pravne osebe, temveč so zgolj oblika notranje organiziranosti društva, zato se podatki o podružnicah se ne bodo vpisovali v register društev. AJPES, ki je podružnice društva že do sedaj vpisoval v Poslovni register Slovenije, pa bo le te na podlagi zahteve društva tudi v bodoče vpisoval v Poslovni register Slovenije, pri čemer bo društvo upravičenost vpisa podružnice dokazovalo s temeljnim aktom in zapisnikom organa, ki bo podružnico imenoval. AJPES bo pri društvu, ki bo kot obliko delovanja društva imel podružnice, le to vpisal v Poslovni register Slovenije kot del poslovnega subjekta društva in pri tem vpisal podatke o podružnici. Pri imenu podružnice društva bo poleg imena društva vpisal še dodatek »podružnica« in morebitni kraj (npr. Športno društvo … podružnica Ljubljana), prav tako bo lahko vpisal poslovni naslov podružnice ter morebitno odgovorno osebo podružnice.
Priloge zahtevi za registracijo društva oziroma sprememb
S spremembo druge alinee prvega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena zakona mora društvo zahtevi za registracijo priložiti le en izvod temeljnega akta. Upravne enote namreč v skladu s Pravilnikom o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu vodijo elektronsko zbirko listin že od 21.12.2008, zato ni več potrebno, da bi društva vlogi prilagala dva izvoda temeljnega akta. Na podlagi navedene spremembe zakona in skladno z 9. členom pravilnika boste torej na upravnih enotah v zbirki listin hranili potrjen temeljni akt v informatizirani obliki (skeniran izvod potrjenega temeljnega akta), izvod temeljnega akta, ki ga bo društvo priložilo vlogi za registracijo, pa bo potrjen vrnjen društvu.
Kadar bo društvo v temeljnem aktu opredelilo dva zastopnika društva ter oba zastopnika tudi izvolilo, bo moralo registrskemu organu posredovati osebne podatke o obeh zastopnikih društva, ki bosta zastopala društvo v pravnem prometu, podatek o načinu zastopanja ter meje njihovih pooblastil za zastopanje. Če društvo izvoli le enega zastopnika se šteje, da je društvo izvoljenemu zastopniku podelilo vsa pooblastila za zastopanje društva v pravnem prometu (neomejeno pooblastilo). Podatki o obeh zastopnikih in meje pooblastil za zastopanje se vpišejo v register društev.
Na podlagi nove osme in devete alinee prvega odstavka 18. člena zakona, bo društvo vlogi moralo priložiti tudi podatke o dejavnostih društva, ki jih bo opravljalo in predlog za glavno dejavnost društva. Ker je društvo nepridobitno združenje, bo v vlogi opisno povzelo zgolj naloge, ki jih bo opravljalo na nepridobitni podlagi, glede na namen in naloge društva, opredeljene v temeljnem aktu. Tako bo npr. športno društvo kot dejavnosti v vlogi ali prilogi navedlo: odbojka, nogomet, rekreacija, kot predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost pa bo opredelilo npr. rekreacijo, če bo ocenilo, da na tem področju opravlja največ nalog in dejavnosti.
Izvajanje nadzora nad opravljanjem dejavnosti oziroma nalog društva
Z dopolnitvijo 51. člena zakona nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti oziroma nalog društva opredeljenih v temeljnem aktu, izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije, če je po posebnem predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad opravljanjem dejavnosti v društvu.
Uskladitev temeljnih aktov društev z zakonom
Z določitvijo prehodne določbe (14. člen) novela zakona zavezuje vsa društva, ki so že registrirana do uveljavitve tega zakona, da ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi zakona, uskladijo pridobitno dejavnost s predpisi, ki urejajo SKD.
Uskladitev pridobitne dejavnosti že določene v temeljnem aktu, društvu ne bo treba sprejeti na zboru članov, temveč bo uskladitev (ne pa tudi spremembo) lahko opravil katerikoli organ društva (npr. upravni odbor).
